Povprečna odrasla oseba bi naj pred zaslonom preživela skoraj tretjino dneva. Zasloni so postali osrednji del našega življenja. Z nami so od trenutka, ko se zbudimo in izklopimo vse alarme na telefonu ter (le na hitro) preverimo novosti in obvestila na Facebooku, Instagramu, Twitterju, e-pošti … Preverjanje naših ‘zaslonov’ je prešlo mejo. Če se sredi (tudi sončnega) dne na ulici, avtobusni postaji ali trgovini ozremo naokoli, je majhna verjetnost, da bomo srečali čigav pogled.
Nekateri trdijo, da je pred pametnimi telefoni in tablicami bila tukaj televizija, pred njo radio, še pred tem časopis. Vse je res. Ampak ne smemo zanemariti dejstva, da glede na množičnost nas vseh, ki se mimogrede in premnogokrat umikamo v virtualno resničnost, lahko govorimo o epidemiji virtualne zasvojenosti.
Nekateri verjamejo, da je ta vrsta tehnologije naravni del človekove evolucije in da na svoj način koristi našemu življenju. Do neke mere je tudi to res – dostop do kakršnih koli informacij, ki jih iščemo, učenje novega jezika, instrumenta ali praktično vsega, kar želimo, obiskovanje spletnih tečajev, izobraževalnih programov, povezovanje z bližnjimi, ki so daleč … Zdaj pa še resnično pomislite na čas zaslona in na to, kako je porabljen. V kolikšni meri gre za kompulzivno navado? Kolikokrat se zgodi, da med prostim trenutkom – čakate v vrsti, v dvigalu, kadar se vam zdi, da vam je dolgčas – posežete po telefonu? Brezciljno se pomikate po t. i. ‘newsfeed-u’, ‘photofeed-u’. ‘Scrool-anje’ hitro preide na potencialno primerjanje svojega življenje z drugimi, pregledovanje slik ljudi, ki jih komaj poznate in v resnici ne predstavljajo nobenega pomena za vaše življenje. Kolikokrat se zgodi, da ob vklopljeni televiziji brezglavo pregledujete še novosti na spletu ali socialnem omrežju?
Če bi radi dobili nadzor nad vašim časom, preživetim za ekranom, si vzpostavite aplikacijo, ki spremlja vaš čas, vas opozarja kje in koliko ga preživljate. Presenečeni boste, kako hitro so se minute spremenile v ure.
Za kvalitetno preživljanje časa, ki kljub nujnosti današnjega utripa časa, naj ne bo (le) na elektronskih napravah, pripisujemo 25 predlogov, kaj početi, namesto strmenja v ekran.
- Preberite knjigo, revijo.
- Pojdite na sprehod ali pohod.
- Očistite svojo omaro.
- Igrajte inštrument.
- Poslušajte glasbo. Le poslušajte.
- Igrajte se s svojim ljubljenčkom.
- Pojdite v fitnes.
- Meditirajte.
- Povabite prijatelja na pivo.
- Skuhajte kosilo.
- Specite torto.
- Igrajte družabne igre z družino ali prijatelji.
- Pojdite plavat.
- Privoščite si masažo.
- Privoščite si kopel.
- Preuredite svojo sobo, dom.
- ‘Prostovoljite’.
- Pojdite v gledališče ali na komično predstavo.
- Pojdite v knjižnico.
- Poskusite nekaj novega.
- Plešite (morda le po svoji dnevni sobi).
- Očistite hladilnik.
- Popravite nekaj, kar je pokvarjeno.
- Dobesedno sedite in ne delajte nič.
- Dajte si priložnost, da zares občutite svoje občutke.
M. V. S.
Vir: Collective Evolution