Danes praznujemo slovenski kulturni praznik oziroma obletnico smrti našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Danes je dela prost dan in vstop v številne muzeje ter kulturne ustanove je brezplačen. Pesnik, rojen v vasi Vrba na Gorenjskem, je ustvaril dela, ki so zelo cenjena in so bila prevedena v številne tuje jezike. Kljub temu najdemo pesmi, ki jih je recitiral samo po krčmah.
France Prešeren je na lističe zapisal provokativne verze, svojo t. i. “kosmato” poezijo je kazal in recitiral po krčmah. Vsi vemo, da je bil nesrečno zaljubljen v Primičevo Julijo, ki je izhajala iz bogate družine. Bila je ena izmed rosno mladih deklet, ki je bila Prešernova muza. Julija ga ni marala, romantičnih čustev mu ni vračala. Prešeren tega ni sprejel, zbral je pogum in modrooki plavolaski odnesel rokopise pesmi, ki so bile posvečene njegovi veliki ljubezni. Julija mu je dala jasno vedeti, da je ne zanima.
Ljubezenska zavrnitev se je kasneje odražala v nekaterih njegovih pesmih – ženske v njih so bile preračunljive, pokvarjene in neusmiljene. Kmalu se je zapletel v razmerje z Ano Jelovšek, služabnico pri družini njegovega dobrega prijatelja. Z njo je imel tri otroke, vendar se z njegove strani niso razvila globlja čustva. Z njo in otroki je vzdrževal stalne stike in jim po svojih močeh denarno pomagal. To zanj ni bila prava ljubezen, Ano je opeval samo v pesmi Nezakonska mati, medtem ko je Juliji posvetil Sonetni venec, ki velja za enega njegovih največjih dosežkov.
Prešernova poezija ni bila vedno na visokem in umetniškem nivoju. Včasih je svojo ustvarjalnost uporabil tudi na gostilniški ravni. Njegovi sodobniki so radi prisluhnili nekaterim njegovim žgečkljivim verzom in si jih zapisovali. France je rad opeval nedolžna dekleta in predvsem določene dele ženskega telesa. Za vas smo zbrali nekaj njegovih “manj znanih” pesmi.
Savica,
devica več ni,
Poglejte vi farji,
kako široko šči.
Če tudi je fest,
Pa le Ti ni zvest,
Če je tudi kavalir,
Pa je največi k*****.
Lenora ima dva rora,
iz enga šči, iz druzga pa prdi.
Jej, pij in kavsaj,
za večnost se ne ravsaj!
Do zdej ste b’le še d’vice,
do zdej še niste dale,
do zdej ste jo imele
zato le, da ste scale.
Lička bledijo,
joški visijo,
luknja velika
Prešerna ne mika.
Povzeto po: Moški svet
J. R.