Profesionalni športniki, rekreativci, delavci, splošna populacija … zvin gležnja prej ali slej doleti vsakogar. A ker ta ne šteje za resno poškodbo, je ustrezne rehabilitacije deležen le redko kdo, saj večina strokovne pomoči ne poišče. Prav zato kar 70 odstotkov tistih, ki so se z zvinom gležnja že srečali trpi za posledicami, enako pa je število tistih, pri katerih pride do ponovnega zvina.
Gleženj je najpogosteje poškodovan sklep, kot preventiva pa delujejo le terenu primerna obutev, izogibanje drsljivim površinam in upoštevanje lastnih omejitev. Ter, seveda, v primeru poškodbe, ustrezna rehabilitacija, kajti nezdravljenje zvina gležnja pogosto vodi v dolgotrajno otekanje in nepravilno zaraščene zlome, pa tudi k oviranemu gibanju, nestabilnosti ter kroničnim bolečinam. Vse našteto je lahko stalnica kar dve leti po zvinu.
V kliniki Medicofit zato vsakega pacienta obravnavamo individualno in po uvodnem pregledu, na katerem testiramo njegove gibalne zmožnosti, zanj pripravimo prilagojen program rehabilitacije. Za zvin gležnja ta nemalokrat vključuje manualno terapijo, ki je najučinkovitejša prav pri terapiji sklepov brez mobilnosti oziroma takrat, ko obstajajo neravnovesja v mišični napetosti. Manualna terapija namreč izboljša gibljivost sklepov in poveča mobilnost mišic, pri tem pa remodulira mišični tok ter korigira položaje sklepa pri drži telesa. Cilj terapije je gibanje brez bolečine in izogibanje ponavljanju poškodbe.
Vzroki in simptomi zvina gležnja
Gleženj je sestavljen iz zgornjega in spodnjega kočnega sklepa. Zgornji zajema skočnico in mečnico ter golenico, spodnji pa skočnico, petnico in čolnič, pri čemer zgornji sklep omogoča dvig ter spust stopala, spodnji pa zvračanje stopala navzven oziroma navznoter. Gre za enega najkompleksnejših sklepov. Stopalo sicer tvori kar 26 kosti, pa tudi mišic, vezi in ligamentov, prav slednji pa se pri zvinu gležnja poškodujejo nadvse pogosto.
Poznamo več vrst poškodb gležnja, vendar je zvin gležnja zagotovo daleč najpogostejši. Pravzaprav se tudi ta pojavlja v več oblikah; med drugim poznamo:
● inverzijski zvin gležnja: gre za sočasno zvračanja stopala navznoter, kar poškoduje ligamente na lateralni strani (85 %),
● everzijski zvin gležnja: v tem primeru gre za zvračanje stopala navzven, poškodbe pa segajo k deltoidnim ligamentom (5 %) in
● visoki zvin gležnja: ta prizadane sindesnotične ligamente.
Ne glede na vrsto zvina, se pojavljajo bolečina, oteklina, manjša gibljivost in nestabilnost sklepa, medtem ko so same posledice odvisne od velikosti sile, delujoče na sklep v času zvina. Po intenziteti sile ločimo naslednje stopnje poškodbe:
- Poškodba prve stopnje. Ligamenti so nategnjeni brez rupture. Pojavlja se oteklina, vendar je izguba funkcionalnosti minimalna (ali pa te sploh ni). Ponovna obremenitev gležnja je možna že zelo kmalu.
- Poškodba druge stopnje. Delna ruptura ligamentov. Oteklina je večja kot v primeru prve stopnje, pojavljajo se podplutbe, funkcionalnost je zmanjšana, obremenitev otežena, čutiti pa je tudi nestabilnost.
- Poškodba tretje stopnje. Popolna ruptura ligamentov pripelje do takojšnjega in obilnega zatekanja, podplutb, nestabilnosti in popolne nezmožnosti obremenitve gležnja.
Čeprav so vzroki za zvin številni, denimo pretirana obremenitev sklepa, nestabilna podlaga, neustrezna obutev, je tveganje večje pri ljudeh s prirojenim položajem stopalnega loka.
Zvin gležnja: oskrba po poškodbi in rehabilitacijski proces
Vsaka poškodba, tudi zvin gležnja, zahteva takojšnjo strokovno obravnavo, saj je treba še pred zdravljenjem izločiti težje oblike poškodb, kakršna sta zlom ali izpah, prav tako cirkulatorne motnje. Običajno se zato izvedejo rentgensko slikanje, magnetna resonanca in/ali ultrazvočna diagnostika. Izvide vseh njih oziroma tistih, ki so opravljeni, v kliniki Medicofit temeljito pregledamo na uvodnem srečanju in jih upoštevamo pri oblikovanju individualnega rehabilitacijskega programa. Večina poškodb namreč zahteva konservativno zdravljenje, medtem ko je kirurški poseg potreben le izjemoma.
Klinika Medicofit velja za najsodobnejšo medicinsko ustanovo v Sloveniji in združuje inovativne strokovnjake s področja fizioterapije, diagnostike ter kineziologije. Na vse naštete preglede vas po potrebi napotimo tudi sami, dodatna prednost obravnave pri nas pa sta individualen pristop do pacienta in sočasno skupinsko delo različnih strokovnjakov. Poleg sodobne opreme premoremo dolgoletne ortopedske izkušnje s poudarkom na rehabilitaciji travmatskih poškodb sklepa in mišic.
Vendar gleženj zahteva zaščito še preden poiščete strokovno pomoč. Običajno takojšnja oskrba sklepa po zvinu gležnja temelji na principu RICE, ki vključuje počivanje, hlajenje, kompresijo in elevacijo sklepa.
HLAJENJE je najbolje izvajati v obliki dinamične masaže s pomočjo ledu, saj ta neposredno po poškodbi zmanjša stopnjo bolečine in tudi otekline, predvsem pa upočasni metabolizem ter s tem posledično samo zatekanje tkiva (in navsezadnje celo občutenje bolečine). Gre za učinkovito takojšnjo oskrbo v prvih 48 urah po poškodbi, pri čemer je treba paziti, da led ne pride v neposreden stik s kožo, saj lahko povzroči ozebline. Prav tako ga na poškodovano mesto nikoli ne polagamo za dlje kot dvajset minut. Priporočamo vam, da poškodovan gleženj hladite v presledkih, in sicer s pomočjo krpe, v katero ovijete led.
Za razliko od hlajenja, KOMPRESIJA poškodovan sklep nekoliko stisne in zato zmanjša oteklino. Delna imobilizacija s pomočjo elastičnega povoja mora zajeti celotno področje od stopala do kolena, vendar pri tem pazite, da kompresija ni premočna, kar se kaže v obliki mravljinčenja, blede polti in povečani bolečini. Vse našteto so znaki motnje v prekrvavitvi. Kompresijo v prvih dneh po poškodbi uporabljajte stalno, kasneje pa le ob večjih obremenitvah, kakršne so v prvi fazi rehabilitacije hoja, stanje in podobno.
Zvin gležnja, kot večina drugih sklepnih poškodb, zahteva postopno in pravilno obremenitev. V prvih dneh rehabilitacije se morate zato izogibati obremenitvam, dovoljeni pa so blagi dvigi in spusti stopala (leže), njegovo kroženje ter zvračanje navzven ali navznoter. Šele kasneje, v sedečem položaju, na gleženj prenesite del teže in stopnjo obremenitve postopoma stopnjujte ob sočasnih vajah za krepitev mečnih mišic, vajah za polni obseg gibanja ter proprioceptivnih vaj. K vsakodnevnim aktivnostim se vrnite šele, ko te popolnoma osvojite, vendar le pod nadzorom strokovnega osebja.
V kliniki Medicofit rehabilitacijski proces po zvinu gležnja izvajamo s pomočjo:
● manualne terapije ǀ Tovrstna terapija temelji na lokalni mobilizaciji mehkih tkiv, trigger-pointu, terapiji mlečnih mišic, ERGON tehniki, ročnih tehnikah in prečni frikciji. Omogoča kontrolo nad bolečino, zmanjšuje mišično napetost in vrača gibljivost.
● ultrazvočne terapije ǀ Te se poslužujemo predvsem v primeru poškodb ligamentov, saj odpravlja bolečine in pospešuje celjenje, pa tudi preprečuje brazgotinjenje poškodovanih tkiv.
● Tecar terapije ǀ Gre za terapijo, ki sproži naravne mehanizme samozdravljenja in pospeši regeneracijo, ob tem pa izboljša krvni ter limfni pretok.
Za določitev ustrezne terapije in pripravo individualno prilagojenega rehabilitacijskega procesa ob zvinu gležnja je potreben temeljit pregled poškodovanega tkiva ter njegove gibljivosti. Zato pridobite podporo strokovnjakov in se naročite na pregled. Za vse informacije smo dosegljivi na telefonski številki 041 410 360 ter elektronskem naslovu info@medicofit.si.