Windowsi v primerjavi s Chrome OS-om, katerega konkurenčnosti se Microsoft najbolj boji, potrebujejo zmogljivejše komponente za normalno delovanje, poleg tega pa želi Microsoft z Windows Lite-om rešiti več muh na en mah.
Prva in tudi največja izmed teh »muh« Windowsov 10 je, kot že omenjeno, prav zmogljivost računalnika, ki je zahtevana, da lahko Windowsi in aplikacije na njih nemoteno funkcionirajo. Vsi operacijski sistemi, ki temeljijo na enem izmed Linuxovih distribucij, kot je npr. Chrome OS, so dosti manj zahtevni za procesor in na sploh uporabljajo dosti manj sistemskih virov. To težavo je Microsoft poskušal rešiti že dvakrat, obakrat sicer neuspešno.
Prvi poskus »lahke« verzije Windowsov je bil Windows RT, ki je deloval zgolj na procesorski arhitekturi ARM, a je od samih začetkov leta 2014 zaradi slabo zmogljivih procesorjev in slabe kvalitete aplikacij v trgovini Windows (ki so bile edine, ki so jih uporabniki Windows RT-ja lahko uporabljali) kaj kmalu bil obsojen na propad. Podobno se je pripetilo Windowsom 10 »S«, ki so »živeli« približno eno leto, od jeseni lani pa je »S« zgolj način delovanja bodisi Windows 10 Home ali Windows 10 Pro, pri katerem so uporabniki prav tako uporabljali zgolj aplikacije iz Microsoftove trgovine, ki pa so še vedno precej porazne kvalitete.
Druga »muha«, ki jo želi Microsoft rešiti je problem optimizacije operacijskega sistema za nove kategorije mobilnih naprav, kot so denimo prenosniki/tablice, ki bi potencialno lahko imeli bodisi zložljiv zaslon ali dva zaslona, kot je to denimo Intelova konceptna naprava Tiger Rapids ali Microsoftov dolgo »opevani« projekt Andromeda, ki naj bi jo Microsoft interno razvijal že vsaj dve leti in bi postavila temelje za nove mobilne prenosnike oz. tablice z zložljivim zaslonom.
Tretji problem je testiranje modularnosti Windowsov (Windows Core OS), na kateri naj bi Microsoft intenzivno delal že od konca leta 2016, z novim prilagodljivim Shellom, imenovanim C-Shell in pa seveda členjenjem posameznih komponent operacijskega sistema, iz katerih bi kasneje lahko operacijski sistem ustrezno prilagodili zahtevam proizvajalcem hardwarea. Osnovna sistemska funkcija naj bi se prenašala v OneCoreu, tj. jedru OS, in C-Shellu, katerima pa bi kasneje dodajali module, ki omogočajo npr. poganjanje Win32 programov (vseh .exe datotek).
Windows Lite, ki ga interno imenujejo tudi Santorini, torej primarno cilja znižati cene že tako »poceni« prenosnikov in tablic, da bi lažje konkuriral Chrome OS napravam predvsem na tržišču izobraževalnih ustanov ter šolarjev, prve naprave z Windowsi 10 Lite pa bi lahko videli že proti koncu leta. Več informacij o Windowsih 10 Lite in napravah lahko pričakujemo maja, ko bo Microsoft organiziral konferenco za razvijalce Build.
A. K.