Miniaturni možgani, katere so v laboratoriju razvili iz človeških matičnih celic, so razvili svoj um ali vsaj dovolj zavedanja, da z živčnimi končiči povežejo hrbtenjačo in mišično tkivo miši ter povzročijo, da se mišica skrči.
Razvijanje ene izmed najbolj zapletenih struktur, kar jih poznamo, zveni kot nemogoča naloga, vendar to ni preprečilo znanstvenikom, da bi poskusili. Madeline Lancaster, ki v Laboratoriju za molekularno biologijo na Univerzi Cambridge vodi eksperiment, je dejala, da so ta organ za njih »možgani v gibanju«. Njeni rezultati v okviru Sveta za medicinske raziskave so bili objavljeni v reviji Nature: Neuroscience.
Mini-možgani so najbolj izpopolnjen »organ« do sedaj. Kompleksnost se lahko primerja z možgani 12-16 tednov starega zarodka. Čeprav raziskovalci trdijo, da so premajhni in preveč primitivni, da bi prišli do dejanskih misli, občutkov ali zavedanja, ne obstaja natančen način za merjenje zavesti. »Organ« ima nekaj milijonov nevronov, kar predstavlja podobno količino sive možganovine kot jo ima povprečni ščurek. Za primerjavo imajo razviti človekovi možgani med 80 in 90 milijard nevronov.
Raziskovalci so poleg možganov postavili 1 mm dolg del hrbtenjače in pripadajočih hrbtnih mišic mišjega zarodka. Nato so opazovali, kako so možgani začeli ustvarjati nevronske povezave, da bi se prepletli s hrbtenjačo. Povezava je uspela in sčasoma je prišlo do avtomatskega pošiljanja električnih impulzov. Znanstveniki so preko mikroskopa v živo opazovali dogajanje. Sprva so opazovali nastanek živčnih povezav, kasneje pa je prišlo do tega, da so impulzi povzročili, da so se mišice skrčile.
Velikost »organa« je bila prej omejena z njegovo sposobnostjo dostopa do hranil. Ko je količina celic postala prevelika, je središče začelo stradati. Problem so raziskovalci skušali rešiti tako, da so možgane razrezali s pomočjo majhnega vibracijskega rezila. Drobne rezine so položili na membrano v tekočini, ki je bogata s hranili. Tako je bil tudi središču omogočen obstoj – na voljo je bilo dovolj hranil in kisika. Da so se povezave med posameznimi rezinami povečale in razvile, je trajalo več kot celo leto.
To je najnovejša izmed raziskav, ki razvijajo sofisticirane sisteme, ki so vedno bolj podobni človeškim možganom. V tem primeru je ob njih centralni živčni sistem. Tudi genetiki, ki niso sodelovali pri raziskavi, pravijo, da je ta pomemben korak pri proučevanju možganov. Raziskovalci nameravajo mini-možgane uporabiti za proučevanje razvoja živčnega sistema in možganskih motenj (epilepsija, shizofrenija, …). To velja v primeru, da se možgani ne zavedajo samih sebe in ne bodo oni prej preučili raziskovalcev.
J. R.