Hiter razvoj novih tehnologij ter robotizacija in avtomatizacija že ustaljenih delovnih mest napovedujeta korenite kadrovske spremembe v bližnji prihodnosti. Poklici kot so rudar ali kovaški mojster izumirajo, pojavili so se novi kadri, kot je na primer razvijalec aplikacij in vsa delovna mesta, povezana z družbenimi omrežji. Prihodnost pa obeta še večje spremembe, saj naj bi tehnološki napredek do leta 2020 ukinil več milijonov delovnih mest.
“Prihodnost poklicev; Zaposlenost, veščine, strategija zaposlenosti za četrto industrijsko revolucijo”
Poročilo Svetovnega gospodarskega foruma (World economic forum), ki je nastalo leta 2016, napoveduje, da bo izginilo veliko več delovnih mest, kot jih bo nastalo na novo. Kar 65 odstotkov otrok, ki danes obiskujejo osnovno šolo, naj bi ob dokončani izobrazbi opravljalo poklice, ki jih danes še ne poznamo. Ukinitev se obeta predvsem pisarniškim in administrativnim delovnim mestom, največji porast pa je pričakovati na naravoslovnih področjih računalništva, matematike, strojništva in arhitekture.
Študenti, ki se trenutno vpisujejo na univerzitetne ali visokošolske programe nimajo zagotovila, da bo poklic, za katerega se pripravljajo, ob njihovem dokončanju šolanja sploh še obstajal. Univerze se v ta namen osredotočajo na bolj razširjene smeri svojih področij, na t.i. interdisciplinarnost. Z različnimi aktivnostmi na univerzi spodbujajo pridobivanje kompetenc, ki sicer ne spadajo v učni načrt, a so lahko v prihodnosti ključnega pomena pri iskanju zaposlitve. Pomembno je timsko delo, komunikacijske in organizacijske spretnosti ter predvsem samoiniciativnost in kreativnost.
Slovenija v robotiki nad evropskim povprečjem
Množični prihod robotov v industrije se je začel že pred časom in se v zadnjih letih le še stopnjuje. Jasno je, da robotizacija povzroča skrb predvsem tistim industrijam in panogam, v katerih bi delavci zaradi avtomatizacije postali zamenljivi in pogrešljivi. Število robotov se je v letih od 2012 do 2016 v industriji v Sloveniji potrojilo. Z avtomatizacijo delovnih mest pa se pojavlja tudi vprašanje, kako bodo države nadomestile denar, ki se je v državno blagajno iztekal s prispevanjem davkov. Najbolj progresivna v tej smeri je Danska, ki se posledic vpeljave robotov ne boji.
Nujne veščine v prihodnosti
Na nek način bo avtomatizacija ljudi celo razbremenila in osvobodila, saj bodo imeli več možnosti za izkazovanje svoje kreativnosti in inovativnosti – to bosta hkrati najbolj ključni veščini pri iskanju zaposlitve v prihodnosti. Veliko bo štela zmožnost reševanja problemov, razmišljanje izven okvirjev, Angleži bi dejali “seeing the bigger picture”. Za vse to bo nujno potrebno tudi kritično razmišljanje posameznika – analiziranje situacij in iskanje razumnih ter logičnih rešitev.
Kljub temu da bo robotov vse več, bodo medosebni odnosi še kako pomembni, morda celo bolj kot prej. Nujno bo nadzorovanje čustev, zmožnost poslušanja in empatije. Kot smo že omenili, bodo naravoslovna področja v večini ohranila svoje kadre, zato bo področje znanosti, tehnologije in strojništva ostalo prioriteta pri šolanju mladega kadra. Hkrati pa ne smemo pozabiti na družbena omrežja in analitične znanosti.
Novi poklici
Čeprav inženirji za varstvo okolja in komunale obstajajo že danes, bo tovrsten kader v prihodnosti še veliko pomembnejši. Količine odpadkov na letni ravni so enormne in zastrupljevanje našega planeta se nam v obliki naravnih nesreč že maščuje, zato bodo inovativne rešitve o bolj “zeleni” Zemlji pomenile veliko.
Fosilna goriva niso neskončen vir energije in njihove zaloge bodo slej ko prej pošle. Razmišljati moramo o drugih načini poganjanja naših naprav in tu bo pomoč nudil svetovalec za alternativne vire energije. Ocenil bo, kaj je na posameznem območju najprimernejši energijski vir.
Elon Musk s svojimi zadnjimi projekti nakazuje, da turizem v vesolju ni več le privid iz filmov, ampak postaja resničnost, dosegljiva v bližnji prihodnosti. Že poklic letalskega pilota je eden izmed najbolj zaželenih, zato ne pričakujemo nič manjšega zanimanja, ko se bo iskal kader, ki bo po vesolju upravljal turistična plovila.
Spreminja se tudi delo v medicini. Roboti oz. računalniki so prevzeli diagnosticiranje in celo operiranje pacientov, a bo po teh posegih vseeno potreben človeški stik in razlaga o dejanskem zdravstvenem stanju bolnikov. V naslednjih letih bo najverjetneje napredovalo tudi ustvarjanje umetnih človeških organov in področje nevromedicine, a se v (trenutno še) znanstveno-fantastične podrobnosti ne bomo spuščali.
Prihod robotov se zdi neizbežen, zato smo se primorani osredotočiti na pozitivno stran avtomatizacije – ljudje bomo imeli več časa za raziskovanje kreativnih in inovativnih idej, kar pa lahko vodi v negotovo, a zanimivo prihodnost.
Vir: http://www3.weforum.org/docs/WEF_Future_of_Jobs.pdf
Ž.L