V moderni informacijski družbi ljudje vedno več časa preživimo za pametnimi napravami in računalniki, kar odločno nakazuje na spremembo paradigme druženja in komunikacije, obenem pa nam pametne naprave poleg lažje komunikacije omogočajo tudi večjo produktivnost v službi. Pa nas bo tehnologija vse spremenila v osamljene osebke, ki so izolirani od družbe, ali pa nam bo omogočila neke vrste evolucijski preskok?
Umetna inteligenca in roboti
Človek je od industrijske revolucije seveda vedno več delal tako v tovarnah, kot tudi v storitvenih dejavnostih in kmetijstvu. Danes se zdi, da je razvoj umetne inteligence v povezavi s strojnim učenjem prišel že tako daleč, da bi počasi lahko še bolj občutno povečali produktivnost delavcev, ki analizirajo velike količine podatkov. Zagotovo bi precej delovnih mest lahko izgubili s popolno digitalizacijo uradniških opravil, saj bi lahko svoje podatke v formular na spletu praktično vpisal sam, sistem na strežniku pa bi nam izdal potrdilo, ki ga potrebujemo.
Umetna inteligenca v obliki virtualnih asistentov, kot so Siri, Google Assistaint, Cortana in Alexa, lahko posamezniku že tako ali tako močno olajšajo življenje, v kolikor jim dovolimo dostopanje in analizo nekaterih naših podatkov in vzorcev o uporabi naših naprav. Če bi razvili pravšnjo rešitev umetne inteligence za robote, bi lahko človeka brez težav nadomestili tudi pri opravljanju fizično zahtevnih opravil in delu v proizvodnji, kar bi pa kljub zmanjšanju po potrebi kadrov za opravljanje takih del povzročilo večjo potrebo trga dela po kadrih, ki bi takšne robote nadzirali in izpopolnjevali rešitev umetne inteligence na takih robotih.
5G in komunikacija
Že tako in tako imamo v večini razvitih držav na voljo uporabo zelo hitre brezžične povezave 4G LTE, s povezavo 5G pa se nam obeta nova revolucija na področju komunikacije, saj bo le-ta še hitrejši. Ljudje med seboj vedno več komuniciramo z uporabo rešitev za komuniciranje z uporabo internetne povezave in se nam zdi dosegljivost sogovornika vedno bolj samo po sebi umevna, kar pa lahko vpliva na slabše psihično zdravje, saj naša predpostavka, da je naš sogovornik pri telefonu ob njegovi neodzivnosti lahko pripelje do tega da mislimo, da se sogovornik noče pogovarjati z nami, pa čeprav obstaja verjetnost, da trenutno vendarle ni »online«.
Prekomerna komunikacija z uporabo pametnih naprav lahko povzroči tudi slabšanje ali popolno izginotje človekovih prirojenih sposobnosti za komunikacijo in navezovanje stikov v živo, saj to vendarle zahteva določene socialne sposobnosti, ki se jih drugače kot z druženjem v živo ne moremo naučiti, kar pa lahko vodi tudi v osamljenost.
Družbeni razvoj
Medtem ko tehnologija lahko predstavlja veliko pasti, od »nedolžnih« virusov, ki nam okužijo računalnik, pa do vseh možnih ugrabitev in psihičnih motenj, ki jih lahko povzroči prekomerno uporabljanje tehnologije, pa smotrna in racionalna uporaba tehnologije definitivno vodi v napredek družbe, saj če lahko algoritmi diagnosticirajo težave na našem avtu, bodo lahko čez nekaj let zagotovo diagnosticirali tudi človeške bolezni. Ostati moramo ljudje, ohranjati stike s prijatelji v živo (pa tudi elektronsko, v določeni meri!) in tehnologiji pustiti, da nam služi za naše kreativno izražanje, nam omogoči boljšo produktivnost in nas česa nauči, ne smemo pa pozabiti, da smo mi tisti, ki moramo nadzorovati tehnologijo in ne tehnologija nas.
A. K.