Vaš otrok več ur dnevno preživi ob igranju računalniških iger? Pred vašo naslednjo pridigo o zapravljanju časa velja razmisliti o tem, da mu lahko miška in tipkovnica nekoč prineseta olimpijsko medaljo. E-šport, kot so poimenovali profesionalno igranje igric, se razvija z neverjetno hitrostjo in že v bližnji prihodnosti ga bomo najbrž spremljali tudi na olimpijskih igrah.
Dobičkonosna kariera
Igranje videoiger je v preteklosti veljalo za nepotrebno razvado mladostnikov – v veliko primerih se je razvada spremenila v odvisnost, s katero so se nato morali spopadati tudi starši. Danes pa lahko videoigre predstavljajo tudi povsem razumno karierno pot, še več – najuspešnejši “e-športniki” dosegajo tudi status milijonarjev. Velik vir dohodka predstavlja t.i. “streaming”. Profesionalni ali amaterski igralci svoje igranje iger v živo prenašajo po spletu preko storitev, kot je Twitch.tv. Številke gledalcev so odvisne od popularnosti igralca, tisti najuspešnejši pred ekrane privabijo tudi prek 20 tisoč gledalcev hkrati. Poleg plačila s strani storitve (Twitch.tv) se lahko gledalci odločijo, da igralca podprejo z mesečnimi donacijami (pet dolarjev), dodaten zaslužek pa ponuja tudi možnost oglaševanja med prenosom. Dobiček najpopularnejših “streamerjev” na letni ravni pogosto presega milijon evrov.
Od kletnih prostorov do največjih svetovnih aren
Ker je streaming gledalcem omogočil redno spremljanje svojih najboljših igralcev posameznih iger, je skokovito narasla popularnost profesionalnega igričarstva. Še nekaj let nazaj so se prvi e-šport dogodki odvijali v kleteh tistih najbolj angažiranih “gamerjev”, danes pa se turnirji prirejajo v največjih in najbolj uglednih dvoranah po svetu. Lanskoletni finale igre League of legends (večigralska arena ali MOBA) se je odvil celo na stadionu Ptičje gnezdo v Pekingu, ki so ga leta 2008 zgradili za potrebe takratnih poletnih olimpijskih iger. Ogromen skok pa se je zgodil tudi v nagradah za najboljše – zmagovalna ekipa finalnega boja v Ptičjem gnezdu je namreč prejela 1,6 milijona evrov, drugo uvrščeni pa milijon manj. Vedno večja popularnost pa je v novo vejo športa privabila tudi vlagatelje, vedno več športnih ekip se namreč odloča, da želijo svoje predstavnike tudi v elektronskem športu. Tako so na trg vstopila tudi zveneča imena iz nogometnega sveta, kot sta francoski PSG in nemški Schalke.
Računalniki na olimpijskih igrah že leta 2024?
Najresnejši kandidat za organizacijo poletnih olimpijskih iger leta 2024 je francoski Pariz, morebitni prireditelji pa naj bi si prizadevali tudi za vpeljavo e-športa na seznam olimpijskih disciplin. Program olimpijade naj bi se sicer začel formirati naslednje leto, zaključne odločitve pa bodo padle leta 2020.
Kaj bi nova olimpijska disciplina prinesla?
Ker je e-šport zanimiv tudi ljudem, ki jih tradicionalne športne discipline ne zanimajo, bi vključitev pomenila tudi veliko število novih gledalcev, ki olimpijskih iger sicer ne bi spremljali. Na zadnjih poletnih olimpijskih igrah leta 2016 v Riu, so se organizatorji prvič po nekaj desetletjih soočili s padcem gledanosti. Skoraj 51 % e-športnih navdušencev je milenijcev, ravno to je starostna skupina. pri kateri je bila gledanost olimpijade najnižja. Vključitev v olimpijski program bi nedvomno naredila velik korak proti zacementiranju e-športa kot legitimne, “mainstream” športne discipline, v zameno pa za organizatorje ponuja nove gledalce, sponzorje in investitorje.
Ž.L.