Britanska raziskovalna univerza “Open University” je izrazila veliko zanimanje za prah na Luni. Menijo, da bi ta lahko predstavljal zelo pomemben vir goriva, gradbenega materiala in celo pitne vode za astronavte.
Raziskovalci iz kraja Milton Keynes preiskujejo načine, kako bi ljudje živeli, ko bi stopili na Luno. Njihova raziskava temelji na vzorcih s tal, ki jih je med prvim pristankom na Luni leta 1969 zbral Neil Armstrong. Doktorandka Hannah Sargeant je dejala, da morajo upoštevati vsak miligram. Znanstveniki upajo, da bodo s pomočjo Evropske vesoljske agencije (ESA) in ruskimi znanstveniki eksperimente na južnem delu Lune izvajali v roku petih let.
Njihov koncept vključuje segrevanje tal tako, da kisik znotraj njih reagira z vodikom – tako se lahko ustvari voda. Ta je namreč eden najpomembnejših virov za raziskovanje vesolja. Voda ni potrebna le za življenjske potrebe ljudi, temveč tudi za raketno gorivo. Z novimi tehnikami, ki so jih razvili v Milton Keynesu, so v nekaterih kamninah našli veliko večje koncentracije vode, kot so bile opažene v prvotnih raziskavah.
Dr. Mahesh Anand z Open University, ki že 10 let vodi iskanje vode na Luni, je preoblikoval prah z Lune tako, da je iz njega možno ustvariti opeke, te pa bi v prihodnosti bilo mogoče uporabiti pri gradbenih projektih v vesolju. Njegov sodelavec dr. Simon Sheridan pa je razvil masni spektrometer na prototipu lunarnega plovila Luvmi. Ta je zasnovan tako, da lahko “izvoha” pline na površju na poti iskanja vode. To so le manjši koraki, s katerimi bi ljudje tudi na Luni prišli do najdragocenejše življenjske dobrine – vode.
Povzeto po BBC
J. R.