V zadnjih dneh se je veliko govorilo o boju proti AIDS-u, saj smo 1. decembra kot vsako leto še posebno pozornost namenjali boju proti tej nalezljivi imunski bolezni. AIDS se upravičeno večinoma povezuje z nezaščiteno spolnostjo, vendar pozabljamo, da to ni edina prenosljiva bolezen, ki se prenaša s fizičnim stikom. Ena od manj prepoznavnih bolezni je infekcijska mononukleoza, ki se največkrat prenaša prav s poljubljanjem, posledično pa so za to bolezen najbolj dovzetni mladi.
POVZROČITEJI IN OGROŽNOST
Infekcijska mononukleoza (včasih jo najdemo tudi pod imenom Pfeifferjeva bolezen) je posledica virusa Epstein-Barr. Ta se najpogosteje prenaša s slino, vendar pozor, to ni edini način prenosa okužbe, saj se s tem virusom lahko okužimo tudi preko sluznice, torej s spolnimi odnosi in s transfuzijo krvi. Zanimivo pri tej bolezni je, da je razširjena med mladimi v razvitih državah – največji procent okuženih je ravno v državah severne Evrope, in sicer kar polovica otrok, starih manj kot 5 let, pogosta pa je tudi med športniki.
Sicer pa so za virus EBV (Epstein-Barr) dovzetni prav vsi, ki z njim še niso bili okuženi. Po preboleni mononukleozi se zanjo v telesu razvije imunost, kar pomeni, da za boleznijo ne morate več zboleti.
SIMPTOMI
Če se z virusom EBV okužijo otroci, bolezen navadno mine brez simptomov, v primeru okužbe pri odraslih pa jih med 25 in 27 odstotkov razvije simptome, ti pa so na začetku pogosto povišana telesna temperatura, povečani limfni vozliči in vnetje grla. V začetni fazi se bolezen največkrat pokaže kot angina, ki jo spremljajo huda utrujenost, slabo počutje, bolečine v žrelu in glavobol. Pri starejših se večkrat pojavi povečanje jeter, kar je eden bolj prepoznavnih znakov te bolezni.
Simptomi se pokažejo med četrtim in šestim tednom po okužbi, trajajo pa lahko tudi dveh tednov ali več – pri nekaterih povišana telesna temperatura traja tudi do enega meseca.
ZDRAVLJENJE
Infekcijska mononukleoza je bolezen, za katero še ni pravega zdravila, saj se bolezen pozdravi sama v roku dveh tednov ali enega meseca. V tem času se lahko z določenimi zdravili blažijo posamezni simptomi (paracetamol, protivnetna zdravila). Prav tako se v času bolezni priporoča veliko počivati, odsvetuje pa se dvigovanje težjih predmetov ter kakršenkoli fizični napor.
PREPREČEVANJE
Za preprečevanje širjenja mononukleoze se je potrebno izogibati stikom s slino oseb, ki so pred kratkim prebolele to bolezen oziroma so v fazi prebolevanja. Včasih je težko vedeti, kdo je (bil) okužen, saj znaki bolezni niso vidni na ven in ravno to je razlog, da je virus tako množično razširjen.
Pri otrocih se bolezni najlažje izognemo z vzdrževanjem higiene, še posebej pri igračah, pri odraslih pa je nujno, da vsaj šest mesecev po preboleni bolezni ne darujejo krvi.
K. G.