Internet stvari postaja tema, ki se te dni omenja vedno več. O tem je možno slišati na delovnem mestu, v novicah, le vprašanje časa je, kdaj bo o tem začela govoriti tudi vaša frizerka. Širokopasovni internet postaja vedno bolj dostopen, nove naprave se lahko povezujejo z Wi-Fi in imajo vgrajene raznovrstne senzorje. Ob vsem tem stroški tehnologije padajo, število pametnih naprav pa silovito narašča. Vse to so pogoji, ki ustvarjajo popolne razmere za pojav interneta stvari.
Internet stvari predstavlja vse naprave, ki so povezane z internetom. Poleg umetne inteligence je to pojem, ki se največkrat omenja v povezavi z 4. industrijsko revolucijo – industrijo 4.0. Z njim se lahko povežejo mobilni telefoni, kavni aparati, pralni stroji, avtomobili, slušalke, luči … Ravno raznovrstnost vseh povezanih naprav je bila pogoj za nastanek preprostega imena te tehnologije. Strokovnjaki ocenjujejo, da bo do leta 2020 povezanih več kot 25 milijard naprav.
S kombinacijo teh povezanih naprav in avtomatiziranega sistema je mogoče pridobivati in analizirati informacije ter glede na njih ustvariti odziv. Komunikacija ni možna le na določenem mestu, temveč je omogočena na večjih razdaljah in med različnimi tipi omrežij. Razlike med sistemi bo odpravila standardizacija, ki je že v teku. Da lahko naprave med sabo pošiljajo in prejemajo informacije, morajo biti zmožne med sabo komunicirati. Z mednarodnega Inštituta inženirjev elektrotehnike in elektronike (IEEE) so sporočili, da je trenutno v pripravi veliko sistemov, ki bi omogočili standardizacijo. Eden izmed njih je Microsoftov »IoT Central«, kateri naj bi predstavljal dobro osnovo za vzpostavitev povezave med napravami.
Sprva se je ta sistem začel uporabljati v industriji in se že tam močno razširil. V ZDA ga uporablja okoli 35 % proizvodnih podjetij. Internet stvari ima potencial za uporabo v vsakdanjem življenju. Tako bo lahko avtomobil določil, katera pot bo za vas najhitrejša; budilka vas bo zjutraj zbudila in sporočila kavnemu aparatu naj vam skuha s kavo; če vam bo v pisarni zmanjkovalo zalog pa so lahko te samodejno ponovno naročene.
V vse, kar je povezano z internetom, se lahko vdre. Moramo se zavedati, da lahko ob preslabi zaščiti sistema pride do vdora, naprave pa lahko tretja oseba zlorabi za nadzor in beleženje podatkov. Primer tega je kamera v hladilniku. Preko pametnega telefona bi lahko z njo v trgovini preverili, kaj še morate kupiti. Na drugi strani bi lahko trgovine in restavracije z dostavo sledile vaši porabi hrane ter vam glede na to priredile oglase.
Trenutno ne vemo, kaj vse bo internet stvari prinesel s sabo, zagotovo pa lahko rečemo, da bo imel
pomemben vpliv na naše življenje. Poskušamo lahko razumeti, kako veliko možnosti ponuja in kaj bodo izzivi, ki bodo ovira za naprave, ki bi jih želeli vključiti v sistem.
Vir: https://www.wired.co.uk/article/internet-of-things-what-is-explained-iot
J. R.