Ob nakupu kolesa se pogovor skoraj vedno vrti okoli okvirja, prestav in zavor. Na seznamu za prvi daljši izlet pa se znajdejo še drobnejše stvari, to so rokavice, svetilka, nahrbtnik in nekaj orodja v torbici pod sedežem. Prav te pogosto odločijo, ali se bomo vrnili zadovoljni ali z otrplimi prsti, mokrim hrbtom in zgodbo o popravilu v temi.

Nobena ni draga ali zahtevna za uporabo, a vsako opazimo šele ob njeni odsotnosti, zato jih je smiselno pregledati vnaprej, po vrsti in z mislijo na to, kam sploh gremo.

 

Rokavice, ki jih dlan zahteva sama

Pri nakupu pogosto velja, da je kolesarska oprema stvar zadnje minute: čelada še pride v košarico, rokavice pa ostanejo na polici. Šele po dveh urah na krmilu se pokaže, kaj to pomeni. Dlani nosijo del teže zgornjega dela telesa, pritisk se zbira na istih mestih, zato sta mravljinčenje in otrplost v mezincu ter prstancu med kolesarji pogosta težava. Vzrok je lahko tudi napačna nastavitev kolesa, vendar blazinjena dlan pritisk opazno razporedi.

Rokavice imajo še eno nalogo, ki jo spoznamo ob padcu. Roka se po nagonu iztegne naprej in prva zadene asfalt ali gramoz. Tanka plast usnja ali umetnega materiala ne prepreči vsega, razliko med odrgnino in globoko rano pa pogosto naredi prav ona.

V trgovini ali doma se splača preveriti nekaj malenkosti. Ko roko stisnemo v pest, šivi ne smejo pritiskati na sklepe. Konice prstov naj bodo zapolnjene, saj odvečen material pod ročajem nabira gube in drgne. Pozno jeseni so potrebne dolge, rahlo podložene rokavice, ker se prsti na spustu ohladijo hitreje, kot bi pričakovali, poleti pa so bolj priročne kratke, ki prepuščajo znoj.

Dež in veter spremenita razmere. Premočene rokavice izgubijo oprijem, mokro usnje se ob krmilu rado vleče, prsti pa postanejo okorni prav takrat, ko bi morali natančno zavirati. Kdor načrtuje daljšo pot po spremenljivem vremenu, si lahko v nahrbtnik spravi suh par, ki zavzame malo prostora, a po nekaj urah v dežju pride zelo prav.

 

Photo: Scott

Svetilke in vidnost

Svetilko običajno kupimo za vožnjo, ki jo načrtujemo sredi dneva, dokler ne pride do zamude. Pozno jeseni sonce zaide pred pol petih popoldne, zato se kolesar, ki se vrača z dela ali s krajšega izleta, v mraku znajde še pred koncem poti. Pravila cestnega prometa za vožnjo v mraku in ponoči zahtevajo ustrezno osvetlitev, zato to ni le stvar udobja.

Treking kolesa so tu pogosto korak pred drugimi, saj jih proizvajalci običajno opremijo z blatniki in prtljažnikom, mnogokrat pa tudi z lučmi, vgrajenimi v kolo. Kdor vozi drugačen tip, mora osvetlitev dodati sam in poskrbeti, da nosilec ne zdrsne ob prvi luknji na cesti.

Pri svetilkah na polnjenje se stanje baterije splača preveriti pred vsako večjo vožnjo, ne šele ob sončnem zahodu. Na osvetljenih mestnih ulicah je glavna naloga svetilke, da kolesarja naredi vidnega. Na gozdni ali makadamski poti brez javne razsvetljave mora snop svetlobe osvetliti tudi podlago nekaj metrov pred kolesom. Zadnja luč pa je namenjena predvsem vozniku, ki prihaja za nami.

Pomemben je tudi način pritrditve. Držalo, ki se na grbini zasuka navzdol, osvetljuje le asfalt tik pred prednjim kolesom, zato ga je pametno skrbno zategniti in preizkusiti na neravnem. Odsevniki na pedalih in naperah ostanejo pomembni tudi takrat, ko se baterija izprazni.

Če je kolesarska oprema za večerne vožnje sicer popolna, odsevni jopič ali trak okoli gležnja še vedno veliko doda, saj voznik premikajoče se odsevne točke v mraku praviloma opazi prej kot mirujočo luč.

 

Nahrbtnik ali torba na kolesu

Nahrbtnik je kos opreme, ki ga na pol ure vožnje komaj začutimo, po treh urah pa ugotovimo, da smo ga nosili ves čas. Znoj med hrbtom in platnom, stisnjena ramena in teža, ki se ob zaviranju pomakne naprej, počasi pokvarijo užitek na poti. Za dnevni izlet običajno zadošča manjši nahrbtnik z zračnim hrbtiščem in prsnim pasom, ki prepreči zibanje.

Vsebina je pogosto pomembnejša od velikosti. Steklenica z vodo naj bo na dosegu roke, težji predmeti pa čim bližje hrbtu, sicer nahrbtnik pri vsakem gibu vleče na stran. Tanka vetrovka za spust ali nenadno ohladitev vzame malo prostora, v mokri kolesarski majici na vrhu klanca pa pomeni razliko med prijetnim spustom in trepetanjem.

Na daljših poteh je prtljagi bolje namenjeno kolo kot hrbet. Treking kolesa običajno omogočajo montažo nosilca in stranskih torb, to pa razbremeni ramena in spusti težišče nižje. Kdor ima e kolo, mora upoštevati še skupno težo, saj je električno kolo običajno občutno težje od klasičnega. Vsak dodaten kilogram se zato pozna pri postavljanju na stojalo, pri nošenju po stopnicah in pri počasni vožnji, ko ravnotežje zahteva več pozornosti.

 

Photo: Scott

Popravljalni komplet

Osnova je rezervna zračnica prave velikosti in z ustreznim ventilom, ob njej pa montirki in majhna črpalka. Črpalka mora ustrezati vrsti ventila, kar je pametno preveriti še v trgovini. Dodamo lahko večnamensko orodje z imbus ključi, ki se prilegajo vijakom na našem kolesu.

Za daljše poti je koristen še komplet zakrpk, saj se na poti včasih predre več kot ena zračnica, in verižni spojnik, s katerim lahko zlomljeno verigo popravimo na robu poti. Majhna krpa in nekaj papirnatih robcev prav tako ne škodijo, saj se z umazanimi rokami težko ravna s tanko zračnico.

Kolesarska oprema za nujna popravila stane razmeroma malo in zavzame le košček torbice, a prav z njo se po predrti zračnici kolesar spet odpelje domov. Komplet pa koristi le toliko, kolikor ga znamo uporabiti. Zamenjavo zračnice je dobro enkrat opraviti doma, v topli kuhinji in brez časovnega pritiska, ne šele v dežju ob robu gozdne ceste.

Če je e kolo opremljeno z motorjem v pesti zadnjega kolesa, je snemanje kolesa zahtevnejše. Postopek je zato smiselno poznati vnaprej ali pa vedeti, koga poklicati.

 

Ista oprema, različne poti

Na mestnih poteh so najpomembnejše luči in vidnost, rokavice so lahko tanjše, popravljalni komplet pa je pri kratkih razdaljah manj nujen, saj je pomoč blizu. Na gozdnih in makadamskih odsekih se razmerje obrne: korenine, kamenje in blato povečajo možnost predrtja, rokavice pa zaščitijo dlani ob padcu ali ob zadevanju vej. Pri večdnevnih turah se vse poveča, saj so potrebni nosilec s torbami, rezervna zračnica poleg preverjenega orodja in zaščita pred dežjem. Tu se pokaže tudi, da je tehtanje prtljage smiselno že doma: kar se na mizi zdi majhno, se po sto kilometrih in nekaj vzponih pozna v kolenih. Vsak kos, ki ga v dveh dneh ne uporabimo, je kandidat za domačo polico.

Treking kolesa so zasnovana za mešano podlago in daljše razdalje, zato je opremo smiselno prilagoditi tipični poti in ne najslabšemu možnemu scenariju. Če je e kolo na poti več ur, se pri načrtovanju rado spregleda, da hribovit teren in hladno vreme porabo baterije povečata, doseg iz podatkov izdelovalca pa ne velja za vsak dan.

Pred prvo večjo vožnjo sezone se vse naštete stvari splača razgrniti po mizi: rokavice pregledati za luknje, svetilko napolniti in popravljalni komplet odpreti, da vidimo, ali je zračnica še v embalaži in ali ima pravi ventil. Vse to vzame približno deset minut.

Komentarji