Kolo v kleti ali garaži večinoma čaka bolj potrpežljivo, kot bi si kdo mislil. Zračnice so ponavadi mehke, veriga rjasta, sedež pa nastavljen za telo, ki je pred petnajstimi leti sedelo nekoliko drugače. Ko se človek po dolgih letih odloči, da bo spet začel kolesariti, se običajno najprej vpraša, ali naj staro kolo popravi ali kupi novo. Odgovor je odvisen od tega, kam in kako pogosto namerava voziti, zato je smiselno premisliti, še preden se odpravi v trgovino ali na servis.

Kaj se je spremenilo v teh letih

Kdor je nazadnje sedel na kolo pred desetletjem ali več, bo ob pogledu na ponudbo presenečen. Hidravlične disk zavore so postale običajne tudi pri kolesih srednjega razreda, pnevmatike so širše, geometrija ogrodij pa je pri rekreativnih modelih bolj pokončna in prizanesljiva do hrbta. Prestave so natančnejše, razsvetljava je pogosto vgrajena, največja novost pa je električni pogon, ki je iz nišnega izdelka prešel v običajno ponudbo.

Staro kolo ni nujno za odpis. Če je ogrodje nepoškodovano, ga lahko servisna delavnica v nekaj urah očisti, namaže in opremi z novimi zračnicami, zavornimi oblogami ter po potrebi verigo. Če pa so zavore slabe tudi ob počasni vožnji, so platišča zvita ali kolo preprosto ne ustreza načinu vožnje, ki ga imate v mislih, je nakup bolj smiselna izbira.

Realna pričakovanja

Prvi izlet bo skoraj zagotovo krajši, kot ste načrtovali. Mišice nog se hitro vrnejo v ritem, oglasijo pa se mesta, na katera nihče ne pomisli: zadnjica, zapestja, dlani, vrat. Neprilagojeno sedlo in napačna višina krmila občutek še poslabšata. Že na začetku zato preverite višino sedeža, tako da je noga v spodnjem položaju pedala rahlo pokrčena, sedlo pa naj bo vodoravno ali le malo nagnjeno.

Ravnotežje in občutek za promet se vrnejo hitreje kot kondicija, prvih nekaj voženj pa ne bo tako sproščenih, kot jih imate v spominu, kar je običajno. Kdor ima težave s srcem, sklepi ali krvnim tlakom, naj se pred rednejšo vadbo posvetuje z zdravnikom.

 

Photo: Grašca

 

Treking ali mestno kolo

Za večino povratnikov je treking kolo najbolj razumna izhodiščna točka. Ima pokončen sedež, razmeroma široke pnevmatike, najpogosteje velikosti 28 palcev, blatnike in prtljažnik, zato je že ob nakupu pripravljeno za vsakdanjo rabo. Vožnja po asfaltu, kolesarskih poteh in utrjenih gozdnih cestah je z njim udobna.

Pri izbiri velja pogledati, ali je ogrodje prilagojeno postavi voznice. Tako ima žensko treking kolo pogosto nižji vstop, krajše ogrodje in ožje krmilo, pri nekaterih proizvajalcih pa tudi drugače oblikovano sedlo. Pomembnejša od oznake je velikost ogrodja: kolo, ki je preveliko, obremenjuje hrbet in ramena, premajhno pa utruja kolena. Izbirajte po višini, dolžini nog in občutku na poskusni vožnji, barva naj bo zadnji kriterij.

Kdaj se splača motor

Električno kolo s pedalno pomočjo pomaga le, ko poganjate, pomoč pa se pri 25 km/h izključi. V EU tak pedelec velja za kolo, če ima motor z nazivno močjo do 250 W, zmogljivejši modeli sodijo v druge kategorije, zato ob nakupu preverite tehnične podatke.

Za povratnika je to pogosto odločilna razlika. Vzponi, ki bi ob prvih izletih ohladili navdušenje, so z motorjem dosegljivi brez pretiravanja s pulzom, kar pomeni, da kolesarite pogosteje in dlje, kot bi sicer zmogli. Cena je teža: električna kolesa so občutno težja od klasičnih, zato je prenašanje po stopnicah ali nalaganje na nosilec lahko naporno. Doseg, ki ga navajajo proizvajalci, velja pri idealnih pogojih, v hribovitem svetu, z obremenitvijo in na višji stopnji pomoči pa je realno krajši. Gorsko električno kolo, mestno kolo z motorjem in treking z motorjem so tri različne zgodbe, zato izbira motorja še ne pove, kakšno kolo potrebujete.

 

Photo: Grašca

 

Makadam in gozdne poti

Kdor ima v mislih gozdne vzpone in makadamske ceste, bo kmalu ugotovil, da treking kolo na terenu hitro doseže meje.Gorsko električno kolo ima amortizacijo, širše in bolj profilirane pnevmatike ter močnejše zavore, motor pa naredi vzpone dosegljive tudi po dolgem premoru. To je privlačna kombinacija, vendar ne brez zadržkov. Tehnika vožnje po spustih se ne nauči čez noč, hitrost, ki jo na vzponu omogoča motor, pa na spustu ne ostane brez posledic.

Začnite na lažjih gozdnih cestah, tlak v pnevmatikah prilagajajte podlagi in šele nato posegajte po zahtevnejših smereh. Ura ali dve vaje tehnike z izkušenim kolesarjem je za povratnika koristnejša od dodatne opreme.

Preden kupite

Poskusna vožnja je pri izbiri kolesa več kot formalnost. Že nekaj minut na parkirišču pove, ali brez napenjanja dosežete krmilo, ali so ročice zavor dosegljive tudi z manjšimi dlanmi in ali se prestave preklapljajo brez drsenja. Pri električnem modelu preverite tudi, kako motor začne pomagati: pri nekaterih je pomoč blaga in enakomerna, pri drugih se odzove sunkovito, kar je na začetku lahko neprijetno. Dobro je vprašati po servisni mreži in rezervnih delih, saj od tega ob okvari zavisi, ali bo kolo v delavnici dva dni ali dva tedna.

Če je mogoče, kolo preizkusite v razmerah, v kakršnih ga boste dejansko vozili: na klancu, na makadamu ali v prometu. Kolo, ki v trgovini deluje brezhibno, se na prvem vzponu včasih pokaže v drugačni luči.

 

Photo: Grašca

 

Oprema in varnost

Čelada je za kolesarje do 18. leta v Sloveniji obvezna, odraslim je zakon ne nalaga, a je ob padcu najpomembnejši kos opreme. Izberite model z oznako CE EN 1078, ki se vam dobro prilega: sedeti mora vodoravno, jermeni pa se stikajo pod ušesom. Po padcu jo zamenjajte, tudi če poškodb ni videti.

Za vožnjo v mraku ali ponoči zakon zahteva luči, zato je to prvo vprašanje pri izbiri. Kdor izbere žensko treking kolo z vgrajeno razsvetljavo, je pri tem že rešen, pri drugih modelih pa sprednjo belo in zadnjo rdečo luč dokupite. Rokavice zmanjšajo pritisk na dlani in ščitijo kožo ob padcu, kolesarske hlače z vložkom pa so za marsikoga prva stvar, ki jo po daljši vožnji zares ceni. Ključavnica naj bo kakovostna, še posebej pri dražjih električnih modelih. V torbico spadajo še rezervna zračnica, ročna tlačilka in osnovno orodje.

Postopen začetek

V prvem tednu zadostuje tridesetminutna vožnja po ravnem, najbolje po kolesarski poti brez motornega prometa. Nato vožnje podaljšujte postopoma in vzpone dodajajte šele, ko telo ne reagira več z bolečinami v kolenih ali križu. Dan počitka med vožnjami je na začetku del prilagajanja. Novo kolo odnesite na kontrolni servis po prvih tednih rabe, ko se zavorne žice in prestave ustalijo.

Jesenski in zimski meseci zahtevajo nekaj prilagoditev. Slojevito oblačenje, tanka kapa pod čelado in rokavice, ki ne ovirajo prijema, so običajno dovolj, pozorni pa bodite na mokre liste, ledene lise in zgodnji mrak. Baterije električnih koles ne marajo skrajnega mraza, zato jo v hladnem vremenu hranite v zaprtem prostoru in jo v kolo vstavite tik pred vožnjo, doseg pa naj vas ne preseneti, če bo pozimi nekoliko krajši.

Pred prvo daljšo vožnjo preverite tlak v pnevmatikah, napolnjenost baterije pri električnem modelu in vremensko napoved, pot pa izberite tako, da jo lahko kjer koli skrajšate.

 

Photo: Grašca

Komentarji