Umetna inteligenca se v znanstveni fantastiki pojavlja že več let. Znanstveniki so želeli fantazijo spremeniti v realnost. Ker so mislili, da možgani delujejo podobno kot računalnik, so imeli namen izdelati stroj, ki bi deloval podobno kot možgani. Izkazalo se je, da so možgani veliko bolj zapleteni kot so sprva mislili.
Delovanja človeških možganov še danes ne razumemo popolnoma. Pojavlja se vprašanje, kaj inteligenca sploh je in kako jo ovrednotiti. Nekatere živali, med njimi tudi mačke, delfini in hobotnice imajo visoko raven inteligence, vendar jo je težko natančno definirati in izmeriti.
Umetna inteligenca je lahko preprosta in se uporabi za enostavnejše funkcije – budilke, pametni zvočniki, v industriji pa je njena uporaba bolj zapletena. Za primer vzemimo proizvodno linijo avtomobilov. Na njej že danes veliko dela opravijo roboti, ki so sprogramirani, da opravljajo točno določene naloge. Če želimo uporabiti umetno inteligenco, moramo na robote namestiti kamere, ki preverijo, če je prejšnji robot delo pravilno opravil. V primeru, da bi robot zaznal napako, bi moral ustrezno odreagirati. Namesto, da bi vsak robot »razmišljal«, lahko ustvarimo centralni sistem umetne inteligence, do katerega bi vodile informacije z vseh robotov in ta bi na podlagi velike količine podatkov sprejemal odločitve ter predvideval, kje obstaja največja verjetnost za pojav napak.
Cilj umetne inteligence so naprave, ki bi se same učile in brez človekovega vmešavanja optimizirale proces, ob tem pa bi same sebe analizirale. Že danes se naprave »učijo«, to poteka z veliko količino podatkov, ki jih imenujemo »big data«. S pomočjo velike količine podatkov in uporabo ustreznih algoritmov sistem prepozna vzorce ter na podlagi teh ustrezno odreagira. Primer takega učenja je strojno učenje, ki zahteva generiranje velike količine podatkov. Potencial za razvoj umetne inteligence predstavlja tudi prepoznavanje govora. Že pri uporabi glasovnih asistentov v pametnih telefonih lahko ugotovimo, da se to z leti izpopolnjuje. Dandanes mobilna naprava išče ključne besede in na podlagi njih odreagira z vnaprej določenim odzivom. Z razvojem umetne inteligence bi lahko naprava prepoznala govor in pripravila popolnoma nov odziv.
Zaenkrat je umetna inteligenca na ravni, kjer na podlagi algoritmov analizira podatke, išče podobnosti in glede na njih odreagira. Sistemov, ki bi bili samostojnejši, v bližnji prihodnosti še ne moremo pričakovati.
J. R.