Kresovanje je izjemna kulturna dediščina, danes pa ima predvsem družben značaj. Kres na večer pred prvim majem ima drugačen pomen od kresov, ki jih kurimo druge dni v letu. Gre za običaj, ki se je ohranil do danes, v preteklosti pa je imel več različnih pomenov. Slovenski staroverci pravijo, da kres ni le spomin na turške vpade, temveč tudi nadomestilo za praznovanje kresne noči (24. 6.), ki je bilo ukinjeno po 2. svetovni vojni. Kresna noč naj bi bila v preteklosti edini dan v letu, ko se je lahko človek z mirno vestjo zabaval, kolikor je želel.
Pomoč soncu
Konec aprila je čas med spomladanskim enakonočjem in poletnim sončnim obratom, ko je dan najkrajši. S pomladnimi ognji naj bi pomagali soncu, da bi se čim prej ogrelo in zasijalo s polno močjo. Stara ljudstva so namreč verjela, da narava za prebujanje iz zimskega spanja potrebuje sonce, katerega lahko predstavlja ogenj.
Obramba pred čarovnicami
Včasih so nekateri ljudje verjeli, da se z neba spuščajo čarovnice. Kurjenje kresov naj bi bila dobra obramba pred njimi.
Obveščanje pred sovražniki
Kurjenje kresov je imelo tudi praktični namen. Ljudje so se z njimi obveščali o bližajoči se nevarnosti. Na Slovenskem se je s prižiganjem kresov na vzpetinah razširil preplah ob turških vpadih.
Delavci opozarjajo na svoje pravice
Leta 1890 so delavci prevzeli kresove za svoj običaj. S kurjenjem kresov so opozarjali na svoje pravice in to počnejo še danes. Prvi maj pa praznujemo v spomin na delavce, ki so leta 1886 protestirali in zahtevali več pravic. Praznuje se ga s kresovi, budnicami in proslavami.
Povzeto po: RtvSlo, Naše Zasavje
J. R.