Vesoljski agenciji NASA je med leti 1969 in 1972 večkrat uspel pristanek na Luni. V okviru misij Apollo je 12 ljudi hodilo po edinem Zemljinem naravnem satelitu, še 12 pa jih je bilo zelo blizu. Od zadnjega človekovega pristanka na Luni je minilo več kot 45 let. Zakaj se astronavti v tem času niso ponovno podali na Mesec?
Astronavti so zbirali kamnine, snemali fotografije, izvajali eksperimente, postavili zastavo in prišli nazaj domov. Na Luni ni prišlo do dalj časa trajajoče človeške prisotnosti. Da se človek več desetletij ni odpravil na kamnito nebesno telo, obstaja več razlogov. Misije Apollo so potekale v času hladne vojne med ZDA in Sovjetsko zvezo, v okviru te je potekala tudi »bitka za vesolje«. Državi sta vlagali velike količine denarja za razvoj vesoljske industrije.
Začetne mejnike je postavila Sovjetska zveza, saj je v vesolje uspešno poslala prvi satelit Sputnik 1 (leta 1957) in prvega človeka (Jurij Gagarin leta 1961). To prikazovanje tehnološke moči je skrbelo ZDA, ki so želele svetu prikazati, da je prihodnost v njihovem političnem in ekonomskem sistemu. Namen misij Apollo ni bil le pristanek na Luni, temveč tudi prikazovanje ameriške moči v smislu globalnega vodstva. Tako je NASA dobila sredstva v višini 25,8 milijard dolarjev, kar bi danes znašalo 264 milijard dolarjev. Takratni proračun NASA-e je bil desetkrat večji kot je danes.
Ker je Luna že bila osvojena, ni predstavljala tako velikega izziva. Za projekte povezane z njo ni bilo dovolj velike podpore. V času Georga W. Busha se je izoblikoval program Constellation, katerega namen je bil ponoven človeški pristanek na Luni. Tega je kasneje prekinil predsednik Barack Obama. NASA je kasneje nameravala osvojiti Mars, vendar je ta njen program ukinil zdajšnji predsednik ZDA Donald Trump, za prioriteto pa ponovno določil let na Luno. NASA računa, da bo človeški pristanek dosegla leta 2028. Vendar je v tem letu podpredsednik ZDA Mike Pence naročil NASA-i, naj to doseže do leta 2024.
Pospešitev vesoljskega programa bo naredila pristanek na Luno lažje dosegljiv. Pristanek v letu 2024 je del programa Artemis, čigar cilj je vzpostaviti daljšo človekovo prisotnost na Luni in v njeni okolici. Ta polet na Luno naj bi predstavljal začetke za nekoliko težje dosegljivo destinacijo. Po letu 2030 želijo Američani stopiti na Mars. Za zdaj ostajajo ZDA edina država s človeškimi pristanki na Luni. Poleg njih so s pomočjo sond Luno obiskale Rusija, Japonska, Kitajska, Evropska vesoljska agencija ESA in Indija.
J. R.
Vir: https://www.space.com/after-apollo-why-not-go-back-to-the-moon.html