Jajca so lahko del pestre in uravnotežene prehrane, so pomemben vir beljakovin, esencialnih aminokislin, vitaminov in mineralov. Vsekakor pa se pojavlja vprašanje kakšna količina zaužitih jajc je priporočljiva. Tukaj je nekaj dejstev o jajcih.
Jajca so cenovno dostopno in zelo hranilno bogato živilo. Jajce sestavlja 76 % vode, kar je razlog, da nimajo visoke energijske vrednosti. Jajčni beljak je pretežno vodna raztopina beljakovin z visoko biološko vrednostjo in dobro izkoristljivostjo, ogljikovih hidratov in mineralov, medtem ko ima jajčni rumenjak skoraj 50 % suhe snovi, ki jo sestavljajo predvsem maščobe (65 %) in beljakovine (33 %).
Od mineralov jajca vsebujejo predvsem fosfor ter nekaj cinka in železa, od vitaminov pa predvsem vitamina D in A, pa tudi različne B vitamine, npr. vitamin B12, riboflavin in pantotensko kislino. Jajca so tudi vir holina, vitaminu podobne snovi, ki ima vlogo pri delovanju jeter in presnovi maščob. Prav tako predstavljajo jajca več kot 20 % dnevnega vnosa selena, ki skrbi za imunski sistem in uravnava hormone ščitnice.
Prepričanje, da so jajca škodljiva je zmotno, prav tako pa ni enotnega prepričanja o tem kakšna bi naj bila zgornja meja uživanja jajc. Količina jajc, ki si jih lahko privoščite brez tveganja negativnih posledic na zdravje se ocenjuje nekje na dve jajci na dan. Jajca bi naj imela učinek na zmanjševanje apetita po nezdravi prehrani ter uspešno uravnavale telesno težo. Slednje pa sicer ne velja za posameznike s povišanim holesterolom.
Holesterol spada med sterole, v telesu pa ima več pomembnih funkcij. Med drugim zagotavlja prepustnost in fluidnost celičnih membran ter deluje kot izhodiščna snov (prekurzor), iz katere se v telesu biosintetizirajo druge snovi, npr. žolčne kisline, hormoni in vitamin D. Kljub vsemu lahko previsoka količina holesterola v telesu vodi do številnih zdravstvenih tveganj. Kopičenje holesterola v vitalnih organih (jetra, maščobno tkivo, srčne arterije) lahko vodi do zamaščenosti jeter, vnetij in ateroskleroze.
K. F.
~Povzeto po vizita.si~