Tempo današnjega življenja je vedno hitrejši. Ljudje pričakujemo instant kavo, instant pico, tudi instant informacije. V kratkem času, ki ga imamo na voljo, želimo dobiti informacije o splošnem dogajanju ali o točno določeni temi. V trenutnem sistemu nas obdajajo mediji, kateri ne širijo le informacije temveč tudi dezinformacije.

Dezinformacije predstavljajo napačne informacije, katere se širi namenoma. Z njimi se spodbijata nasprotnikov položaj in njegova verodostojnost. Dezinformacije niso samo to, sem spada tudi zavajanje resničnih informacij na način, da te postanejo nekoristne.

Veliko število podatkov, ki jih iz medijev in socialnih omrežij sprejemamo vsakodnevno, moramo kritično presoditi in izmed njih izbrati tiste, ki so verodostojni. Če le ti niso, lahko z uporabo alternativnih virov pridemo do pravih informacij. Glede na indeks svobode medijev je Slovenija na 32. mestu izmed 180 držav. Začetna mesta zasedajo skandinavske države, na zadnjem se nahaja Severna Koreja. Čeprav je Slovenija dosegla precej visoko mesto, je zanimivo, da so nas prehitele nekatere afriške države (med njimi Gana, Namibija in Južnoafriška republika).

Ko ljudje iščejo informacije na spletu, se zadovoljijo s prvimi nekaj stranmi, katere jim brskalniki kot je Google ponudijo. Na žalost niso vse informacije točne. Na spletne strani lahko pišejo ljudje, ki imajo malo znanja o določeni temi ali pa tega sploh nimajo. Morda je njihov namen, da kupite določeni proizvod ali pa je njihovo pisanje subjektivno. V tem primeru namesto objektivnega pisanja zasledimo pristranskost, s katero želi pisec doseči, da se poistovetimo z njegovim mnenjem o določeni temi.

Velike spletne strani kot je Wikipedia so na splošno precej točne, ko govorimo o tehničnih temah kot je računalništvo. Njihova točnost se zmanjša, ko je govora o temah, kjer subjektivno mnenje igra pomembno vlogo. Primer tega so trenutni ali zgodovinski dogodki ter politične teme.

Da boste informacije lažje kritično presodili, upoštevajte naslednjih pet kriterijev:

  • nivo obsega – v kolikšni meri spletna stran raziskuje temo?
  • zanesljivost – prihajajo informacije iz vira, za katerega je znano, da je zanesljiv?
  • nepristranskost – ali spletno mesto pokriva vrsto stališč ali samo izraža avtorjevo pristranskost ali mnenje?
  • točnost – ali so podatki pravilni? Kako je bilo to preverjeno? Ali je mogoče enake informacije pridobiti iz drugih virov?
  • pravočasnost – ali je informacija aktualna ali je bila objavljena že pred časom? Kdaj je bilo spletno mesto nazadnje posodobljeno?

J. R.

Vir: https://rsf.org/en/ranking
http://internet-safety-2012.info/internet-risks/reliability-of-information/

Komentarji